Nekaj dni
pred trideseto obletnico padca berlinskega zidu bo geslo »Dol z zidovi« ali v
nekoliko bolj literariziranem prevodu nosilnega slogana Down with Wals pred
štirinajstimi dnevi končanega filmskega festivala Srednje in Vzhodne Evrope
CinEast v Luxemburgu, vsekakor dobro umeščeno in povsem utemeljeno. Porušimo
zidove, bi lahko podnaslovili tudi to oddajo; Bili smo tam, v Luxemburgu, ne v
Berlinu, in si ogledali nekaj filmov, skušali zvedeti kaj več o festivalu
samem, posebej pa smo se osredotočili na udeležbo slovenske filmske produkcije,
ki si je tudi na tem festivalu v minulih letih izborila upoštevanja vredno
pozornost in ugled.
Preden je ekipa Radia KAOS odpotovala na tako rekoč našo, slovensko stran Avstrije, na Koroško, v Kotmaro vas, je izvršni avtor te oddaje iz niza Slovenska umetnost prek meja Andrej Kokot brskal in listal po različnih virih, da bi pregledal, s čim vse se ukvarjajo Koroški Slovenci; Ne le zato, ker se je, kot nostalgično zapiše v skici za ta uvod, pripravljal na snemanje in je po dobri stari maniri novinarjev stare šole ali kot svojo generacijo slikovito označi za tiste, ki delajo »na bukova drva«, še vedno prepričan, da je vedno dobro imeti polno beležnico podatkov ali če hočete – kak podatek in informacijo več, da potem ne sprašuješ sodobnih neumnosti o osebnem počutju in nenormalno spremenjenem vremenu, ko je hladno in preveč mokro, ko bi moralo sonce prijetno greti ali ko se zunaj pretirano ogreje, človekov notranji termometer pa na to ni več uravnan, pač pa zato, ker ga je vse to iskreno zanimalo; Podčrta, da vsaj polovica njegovih genov prihaja od tam, z one strani Karvank in v isti sapi priznava, da razen o svojih sorodnikih kaj malo ve, kakšno je dandanes življenje slovenstva tam čez, onstran te mejne planinske verige. Kar je nabrskal podatkov in informacij, jih zbral in uredil, ga je prepričalo, da je narodno buditeljsko početje Slovencev na avstrijskem Koroškem sila pestro, saj je vsaj pol njihove dejavnosti vezano na gledališko in koncertno dogajanje, da se več izobražujejo kot zabavajo (v krogu slovenske manjšine), le pol toliko se udeležujejo rekreativno športnih dogodkov v organizaciji slovenskih društev; Skoraj četrtino časa posvetijo obeleževanju dogodkov in literarnim predstavitvam; Od enega mikrookolja do druge lokalne, narodnostno relativno zaokrožene sredine, se ta intezivnost sicer razlikuje, kar dobro pokaže priročna preglednica, vendar z zadostno gotovostjo zatrjuje, da lahko lahko ugotovljeno upošteva kot vsaj približno relevantne podatke za celotno kulturmo in umetniško dogajanje med Slovenci na Koroškem v Avstriji.
