Radio KAOS

Tomaž je že iz zapora, Završan pa doma, tako kot vi, verjamem!?

Uredništvo | 30. March 2020

V teh
dneh, ko smo razsejani in več ali manj varno spravljeni po svojih čumnatah in
domovih in ko tudi gledališča obiskujemo prek interneta ter si na daleč
ogledamo kak posnetek posebej za ta čas ponujenih predstav, smo se tudi v
uredništvu Radia KAOS odločili, da z živimi, tako rekoč neposrednimi pogovori z
umetniki skušamo vzdrževati nekaj ustvarjalne napetosti, naboja, ki nam ju tako
hinavsko jemlje ta pandemična bolezen, koronavirus imenovana. Pred
dnevi smo v njegovem delovnem kabinetu »na daljavo« obiskali gledališkega,
televizijskega in filmskega igralca Branka Završana; Še januarja je bil del
trojke, ki je naštudirala predstavo Plašč, tako rekoč mesec in kak dan čez, ko
je začasno prekinjeno delovanje vseh gledališč in je zamrznjen tudi spored
njegovega gledališča pa že pripravlja scenarij in vse kar sodi zraven, za
posebni dogodek, s katerim bodo decembra proslavljali častitljivo obletnico
njihovega hrama umetnosti; Piše besedilo in scenarij za uprizoritev, ki jo v
celjskem gledališču pripravljajo ob 70-letnici SLG Celje in ki naj bi se
zgodila v začetku decembra, ko bo ta virusni dinozaver, verjamemo, premagan in
ko bomo posledice njegovega divjanja še krepko občutili.

S to
zahtevno nalogo se naš sogovornik ukvarja te dni, ko mora ostati, tako kot
skoraj vsak od nas, doma, proč od drugih, daleč od občinstva; Pogovor sva
začela prav o življenju v teh novih, zaostrenih razmerah, v katerih sta se
znašla, tako kot večina njunih gledaliških kolegov in večina prebivalstva v
Sloveniji, s poklicno in življenjsko partnerico Lučko Počkaj, ki še z 22
kolegicami in kolegi tvorita tamkajšnji igralski ansambel; Najbrž ni treba
posebej omenjati njegove prepričljive vloge po nedolžnem zaprtega Tomaža, očeta
glavne igralke Nike (Ajda Smrekar) v pravkar končani in odmevni nanizanki V
imenu ljudstva. Tudi o tem je tekla beseda – a še pred snemanjem glavnega dela
pogovora. Uspelo
nam bo, kot sva ugotovila, z močjo in prodornostjo človeškega kapitala, ki pa
mora ostati zdrav, da kaj velja, da mu delnice ne padejo prenizko ali da gre v
stečaj, morda kolapsira, in z dobri željami, po zdravju ter s prisego zapovedi,
da ostanemo doma, sva z Brankom Završanom pogovor tudi končala.

Prispevki

Svetovni dan gledališča

Svetovni dan gledališča je sedemindvajseti marec. Na pobudo Unesca leta 1948 ustanovljenega Mednarodnega gledališkega inštituta (ITI), so pred 59-imi leti ta dan razglasil za mednarodni praznik gledališča in tudi gledališčnikov.

Prispevki

Dan Poezije, Pomladi in upora Covidu-19. Na vok`n. Pri Ervinu Fritzu.

Za nami je konec tedna, ko se je zgodilo veliko groznih stvari in
nekaj lepih, nekaj pa kar uporabnih. O nekaterih smo se pogovarjali s pesnikom,
dramatikom in dramaturgom tudi prevajalcem in urednikom, po prepričanju pa
upornikom in romantikom Ervinom Fritzem; Da je levičar, bi napisali a ni in ne
bi bilo treba; Tudi zaradi vse bolj problematičnega razumevanja te, praviloma
ideološke oznake, ki ne zdrži več presoje po nekdanjih merilih (vrednotah,
prepričanjih).

Prispevki

Vzhodnonemški dokumentarec 1946-1990 (22.FDF), od 11. do 18. marca v Slovenski kinoteki

Kljub spremembam in ponedeljkovi popolni odpovedi celotnega 22_Festivala dokumentarnega filma, so včeraj, v torek popoldne, iz Cankarjevega doma sporočili, da bo sekcija Retrospektiva 22_Festivala dokumentarnega filma Vzhodnonemški dokumentarec 1946-1990 v Slovenski kinoteki potekala brez sprememb, torej od srede, 11_marca, do srede, 18_marca 2020. Program in urnik filmskih projekcij Retrospektive veljajo, kot je bilo napovedano; Informacijsko središče Cankarjevega doma je odprto vsak delovnik med deseto in petnajsto uro v podhodu Maxija, kjer so na voljo tudi podrobnejše informacije v zvezi s programom, njegovimi spremembami in vstopnicami.

Svet naj izve za njihovo zgodbo; Vendar kdaj kasneje. Tudi 22. FDF je zaradi COVID-19 PRESTAVLJEN.

Pred petimi dnevi smo se neposredno v programu pogovarjali s programskim direktorjem Dvaindvajsetega Festivala dokumentarnega filma, ki bi se moral začeti jutri, v sredo enajstega marca; Včeraj, v ponedeljek popoldne pa so nas iz Cankarjevega doma obvestili, da je skladno z uredbo Ministrstva za zdravje zaradi koronavirusa festival do nadaljnjega prestavljen; Takoj so začeli iskati možnosti za nadomestne termine in urejati vrsto dokaj zapletenih avtorskih pravic in dovoljenj za festivalske projekcije: Prva konkretnejša sporočila z novimi podatki in termini lahko pričakujemo po 16_marcu. Ni vrag, da bomo prej kot slej tudi tega hudiča obvladali, morda tudi zatrli; Razlogov in orodij za to nam ne bo zmanjkalo; Da nam pa volja in elan ne poideta, kaj šele delovna etika, ki je rdeča nit 22_FDF, pogovor s programskih direktorjem objavljamo tudi v tej medmrežni, posodobljeni različici; Ko bo znano, kdaj bo nov festivalski termin pa ga bomo bržčas še enkrat ponovili. Triintrideset dokumentarcev, od tega je 17 kratkih razvrščenih v 8 podsekcij petega festivalskega sklopa Retrospektiva, za katero je Simon Popek, programski direktor Dvaindvajsetega Festivala dokumentarnega filma, izbral vzhodnonemški film v letih od konca druge svetovne vojne, pravzaprav leto zatem (1946) do padca Berlinskega zidu, se ne bo odvrtelo v osmih dneh med enajstim in osemnajstim marcem, kakor je bilo še včeraj predvideno.

A propos

A propos: Slovenska umetnost prek meja; Mednarodna likovna kolonija v Monoštru – tudi za gospodarski razvoj manjšine v Porabju.

To je Radio KAOS in sklepna oddaja A propos iz letošnjega niza Slovenska umetnost prek meja, ki smo jo pripravili tudi s pomočjo denarja, ki ga je zagotovilo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije prek tako imenovanega medijskega razpisa. Nastajala je kar dobre štiri mesece, tudi zato, ker smo z njeno vsebino ciljali na tradicionalno druženje likovnih ustvarjalcev, 18_mednarodno kolonijo v Mnonoštru, središču Slovencev, ki živijo v Porabju na Madžarskem; To srečanje likovnih ustvarjalcev se je začelo v prvi dekadi avgusta, trajalo je deset dni, sklenilo se je otvoritvijo razstave sredi novembra, končuje pa se čez nekaj dni, v prvem tednu po Novem letu, ko bodo razstavo v Slovenskem kulturnem in informacijskem centru v Monoštru tudi zaprli in tamkajšnji galerijski prostor pripravili za nov umetniški dogodek.

A propos: Slovenska umetnost prek meja; Galerija Šikoronja. Rožek, takoj za mejo.

To je oddaja A propos: Slovenska umetnost prek meja; V uredništvu in produkcijskih enotah Radia KAOS je nastajala vse od julija pa do danes, ko smo jo s pomočjo javnega denarja, ki ga prek javnega medijskega razpisa zagotavlja Ministrstvo za kuturo RS, obiskali slovensko vasico na avstrijskem Koroškem Rožek, nedaleč za mejo, blizu Karavanškega predora, rahlo s poti v smeri Beljaka; Tam je v idiličnem okolju na nekakšnem otoku med strugo in rokavom Drave pravljična hiša umetnosti, ki je bila do letošnjega poletja za nas in je za marsikoga še vedno pravi skriti zaklad. Gradiva smo zbirali in oblikovali vse od prvih dni julija, ko smo v tisti smeri in z namenom obiskati Galerijo Šikoronja, prepeljali Karavanke čez strme ljubeljske klance v tisto smer, nekako vmes v času po tem in do jeseni pa smo uspeli iz njegovega mikrokozmosa za nekaj kratkih in s glasbo rojev komarjev podloženim pogovorom obiskati tudi akademskega kiparja, profesorja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani Jurija Smoleta; Ta mojster najrazličnejših materialov in premišljevalec nas je sprejel na vrtu ob svojem ateljeju, ki je takrat dajal vtis urejenega »kamnoloma«, no, bolj arzenala božajočih trdih kosov s srcem in ključavničarske delavnice hkrati; Iz tega njegovega ustvarjalnega azila in nekaj tedenskega umika iz delovnega tempa, v katerega ga je »odstavila« zdaj že premagana bolezen, smo Smoleta, ki v domžalskem kulturnem domu Janeza Bernika, kjer skrbi tudi za galerijsko dejavnost in razstavne programe, dobesedno »izbrskali in izvabili« pred našo kamero; Neposredni povod je bilo njegovo sodelovanje na poletni, sicer skupinski razstavi v Galeriji Šikoronja, ki nam jo je odkril in predstavil naš sodelavec in zaljubljenec v ultimativne rasežnosti lepih umetnosti Franci Kapler, ki je tudi pripravil uvodni in spremljajoči zapis.

POPKAOS

Manouche v Drami Akustiki; s Kavallirjem, 8. marca, za Dan žena

V vabilu na koncert skupine Manouche ob Dnevu žena, 8_marca v programu Drama Akustika, so prireditelji zapisali, da je to glasbeni kolektiv zabavljačev in odličnih glasbenikov iz Slovenije, čigar energični nastopi ne bodo nikogar pustili ravnodušnega; Njihova glasba, ki jo sami imenujejo »electro gypsy swing«, je polna humorja, nalezljivih melodij, lahkotnih besedil, divjih kitarskih intervencij, prodorne trobente, vse skupaj pa je začinjeno z energijsko polnimi in domiselnimi plesnimi ritmi; Njihov zadnji podvig je album Kavalir, ki je izšel decembra 2019 in si deli naslov z enako poimenovano uspešnico izpred dveh let; Tej se pridružuje še devet skladb, ki so se že pred izidom albuma redno uvrščale na glasbene lestvice slovenskih radijskih postaj. Koncert »je sklican« tega slavnega dne, že ob 19_uri, na dan, ki je, kot pravi naš sogovornik Robi, eden tistih lepih praznikov, ki mora ostati.

Same Babe s poslastico ob 90. obletnici rojstva Janeza Menarta

Letos mineva devetdeset let od rojstva Janeza Menarta, pesnika čigar opus predstavlja oblikovno tradicionalno in vsebinsko moderno poezijo. A Menartova poezija je imela še eno, nenadejano posledico.