Radio KAOS

Cankarjev dom v novi, 40. sezoni: Bistvo se zgodi znotraj

Uredništvo | 18 hours ago

Cankarjev dom vstopa v jubilejno, 40. sezono; predstavili so jo pred tednom dni v – kakor se dvorana na notranjem mostovžu tik nad glavnim vhodom v palačo tega največjega kulturnega hrama pri nas in njegovo Veliko sprejemno dvorano poslej imenuje – prenovljeni Stekleni dvorani Lili Novy. Doslej se je ta dvorana opremljena kot neke vrste knjižnica in čitalnica, imenovala Dvorana Lili Novy, poslej so ji dodali še oznako Steklena, kajti dobila je podobo, kot si jo je zamislil arhitekt Cankarjevega doma, prof. Edvard Ravnikar. Generalna direktorica CD Uršula Cetinski je na novinarski konferenci pred tednom dni predstavila vse glavne poudarke kulturno-umetniškega in kongresnega programa in uvodoma podčrtala, da je prireditve in dogodke v minulih 39 sezonah obiskalo 16 milijonov ljudi.

Prispevki

V Portorožu je vse nared za začetek 22. Festivala slovenskega filma

Na letošnjem Festival slovenskega filma, ki bo potekal v Portorožu od torka, 17. do nedelje, 22.

Prispevki

Hetorodoks dr. Franja Štiblarja na začetku preglednega programa 22.FSF v Portorožu

V torek se v Portorožu začenja 22_Festival slovenskega filma, z vsem kar sodi zraven; Organizatorji, ki jih vodi Jelka Stergel so ga pripravili v štirih programskih sklopih, katerih središče je seveda filmski program, razdeljen na tekmovalni in pregledni del, potem pa so tu še pogovori z ustvarjalci in strokovni program ter seveda dve žiriji, ki bosta skupaj podelili enaindvajset nagrad. Festival se bo odvijal na ali v petih prizoriščih, od tega sta najpomembnejši že klasična lokacija – portoroški Avditorij in odslej tudi Razstavišče Monfort, nekdanje skladišče soli; In prav tam bo Pregledni program festivala v torek popoldne, na prvi festivalski dan, odprl dokumentarni celovečerec, 74-minutni Hetorodoks, film prof_dr_Franja Štiblarja, ki je glavni nastopajoči, pobudnik ideje in zasnove, producent ter avtor in izvajalec glasbe v tem filmu.

Prispevki

Spider, festivalski pajek, ki plete močno in prožno mrežo. Mrežo teles.

Festival Spider, festival radikalnih teles, je začel plesti svojo mrežo leta 2010 v Ljubljani na pobudo umetnika Mateja Kejžarja, da bi ta divja telesa ne le zbrali na enem mestu, marveč jih tudi prepletli in jim odprli možnost intenzivnega kritičnega obravnavanja kompleksnega kulturnopolitičnega ozračja, družbenih trenj in paradoksov, sodobnih tabujev in najbolj perečih tem – skozi umetniški izraz, seveda. Na Festivalu Spider se javnost sooči z nekonvencionalnimi pristopi in diskurzi, z antihegemonističnimi ugovori in predlogi boljšega, z novimi, hibridnimi žanri, s plesno umetnostjo, ki v glavnem toku le malokdaj dobi svoj čas na javnem odru; Festival Spider nastane, ko se srečajo sile raznolikih posameznic in posameznikov pod okriljem Pekinpaha, umetniško vodstvo pa je v rokah lokalnih umetnic in umetnikov s širokim, a preciznim razgledom po marginalnih (to je, marginaliziranih), podzemnih in progresivnih umetniških tokovih tako v lokalnem kot v globalnem prostoru.

Makarovič in Reichman sta praznovali z novimi in prenovljenimi slikanicami

Nekaj dni nazaj so pri Mladinski knjigi praznovali osemdesetletnici dveh ustvarjalk knjig za otroke. Jelka Reichman in Svetlana Makarovič sta legendarni imeni, tako med sedaj že odraslo, pa tudi tisto malo manj odraslo generacijo in ni dvoma, da tudi že med tisto, ki jo prevzemanje odgovornosti še čaka.

A propos

A propos: Slovenska umetnost prek meja; V Slovenskem domu Bazovica na Reki.

Ko smo pred tedni spremljali slovenske udeležence abonmaja Piranski zaliv na njihovi poti na Schwabovo predstavo Predsednice v Hrvaški kulturni dom na Sušaku, nad Reko, sta nam glavni sogovornici Helena Grahek iz Slovenskega mladinskega gledališča in Ana Miljanović iz reškega HNK Ivana pl.Zajca povedali, da so bili svoj čas med abonenti tudi člani Slovenskega doma – Kulturno prosvetnega društva Bazovica z Reke. To je bil samo eden od povodov, da smo dlje časa vztrajali pri pripravi in se z njihovim vodstvom dogovarjali za obisk naše ekipe na reškem naslovu Podpinjol 43, kjer na prekrasni lokaciji z lepo urejenim vrtom, prireditvenim prostorom, baliniščem in prelepo vilo nad glavnim kvarnerskim pristaniščem domuje ta kulturna, izobraževalna in narodnostna inštitucija Slovencev na tem delu sosednje Hrvaške; Zgodovina Slovencev in slovenstva je tudi s tem delom jadranske obale in njenega zaledja povezana z znanimi imeni iz naše kulture, če omenimo zgolj dve – Primoža Trubarja in Janeza Trdino; Tudi v modernih časih so ti kraji dali marsikatero znamenito ime, pomembno za slovensko kulturo in umetnost ter za znanost in raziskovanje, pa za gospodarski razvoj tega področja tudi.

A propos: Slovenska umetnost prek meja; Kulturni dom v italijanski Gorici – slovenska hiša ustvarjalnosti in sožitja; Abonma v treh jezikih!

Tokrat smo se, kot napovedujemo že vsaj dva tedna, z oddajo A propos: Slovenska umetnost prek meja odpravili v italijansko Gorico, v Kulturni dom Slovencev, živečih in ustvarjajočih takoj prek naše zahodne meje, na njenem severnem, v dobršnem delu tudi furlanskem delu; Tja smo se odpravili s sodelavcem Andrejem Kokotom, ki je za uvod pripravil v daljno zgodovino teh krajev segajočo napoved pogovora z Igorjem Komelom, ravnateljem Kulturnega doma Gorica; Takole je zapisal: Ko je Vasja Klavora v knjigi Kraljeva gora v šestem stoletju poslal Langobarde na njihov dolgi osvajalski pohod proti današnji Vipavski dolini, se je njihov kralj Albion nekje nad Godovičem povzpel, kot zapiše avtor, na goro in se zazrl po dolini, ki si jo je, kot priča zgodovina, pokoril v celoti; Mesto za mestom; Albion ni vedel, da bosta po mnogih stoletjih, po velikih selitvah narodov, snovanju srednjeveških držav in dveh svetovnih vojnah, zraven, tam čisto blizu njegovega pogleda dve Gorici. Stara v Italiji in Nova Gorica v Sloveniji; Vasja Klavora je bil leta 2016 skupaj z našim sogovornikom Igorjem Komelom proglašen za Primorsko osebnost leta.

Ljubljana

Tekmi leta na hipodromu v Stožicah: Derby in Ljubljanska milja.

Kasaški klub Stožice Ljubljana je v sodelovanju z županstvom Mestne občine v Rdeči dvorani ljubljanske Mestne hiše v torek popoldne pripravil dobro obiskano srečanje, katerega glavni točki sta bili žrebanji štartnih številk za kasaški tekmi leta; Devetindvajseti zaporedni Derby in Ljubljansko miljo, ki se bosta ob še sedmnih drugih kasaških dirkah – pričakovano zoprnemu vremenu navkljub – odvila na stoženskem hipodromu to nedeljo, 8_septembra, z začetkom ob 13_uri. Prireditelji obljubljajo pestro dogajanje ne le na dirkaškem ovalu, temveč tudi ob njem, saj bo potekalo v znamenju piknika s klobuki; Za prek 80 kasaških konj in drzne voznike v sulkijih bodo ljubitelji tega športa navijali ob dobri hrani, osvežilnih limonadah, ustvarjali bodo lahko na delavnicah in se seveda s pravo mero sreče ali/in znanja preskušali tudi na kasaških stavnicah Športne loterije Slovenije.

Bil je Igralec. Ostala sta občudovanje in strah pred neizrekljivim. Milan Štefe.

V nedeljo nas je potem, ko smo že šteli zadnje počitniške ure, zadovoljni, da to poletje mineva, ne da bi nam bilo treba žalovati za lepim, dobrim in izjemnim, ko mislimo o gledališču, gledališčih in njihovih kmalu začetih novih sezonah, vsemu navkljub zadelo: umrl je Milam Štefe. Dramski, radijski, filmski in televizijski igralec, mojster odra, prvak, prevajalec iz nemščine, italijanščine, angleščine; Umetnik; Človek, ob katerem se je zdelo, da je podoba pred tabo nabita z znanjem, odrezava in neizprosna kot najtrši diamant in hkrati krhka kot vrč iz svilnatega porcelana.